Še preden letni koledar obrnemo na zadnji list, nas v srcu ščemi tiho pričakovanje. December je mesec, v katerem se vse vrti le okoli treh stvari – svetleče dekoracije, daril in priložnosti za žuranje. Povsod, kamor pogledamo, kriči: “Veseli december je tu!“
A če smo čisto pošteni, je za mnoge to obdobje vse prej kot veselo. Čeprav ima mesec 31 dni, pa se zaradi predprazničnih dogodkov, nakupov in zaključevanj letnih poročil zdi več kot pol krajši od drugih. Lučke sicer svetijo, a so za mnoge le še dodaten stres, saj jih spomnijo, da se v romantičnem okolju po ulici sprehajajo sami. V večini izložb se bohotijo rdeči minus odstotki, vseeno pa si večina na blagajni briše mrzel pot, ko sešteje vse izdatke za darila, ki so tukaj bolj ko ne le zaradi nuje. In hrana … Ja, res je prav posebej slastna, a kaj, ko nas od preobilja boli želodec in nas tlači slaba vest, ker si težje zapnemo zadrgo.
Na trenutke se zdi že kar ironično … Potem pa vse zafrknejo še trgovci, ki lučke prižgejo sredi novembra in naše otroke zasužnijo s svojimi katalogi. Babice odkimavajo z glavo in se sprašujejo, kam gre ta svet, in starše peče vest, ko med tem, ko v Siriji umirajo cela mesta, delajo kljukice na pismu za Dedka Mraza, ki je videti kot prodajni katalog. Kakšno je to neki veselje?!
Čeprav bi lahko našteli celo kopico razlogov za pritoževanje, pa nam roko na srce takšen odnos prav nič ne koristi. Mar ni lepo biti vesel? Ni res, da je glavni namen praznikov toplina v srcu? Ljudje vse prevečkrat izberemo negativne misli in si nehote pokvarimo tudi tisto, kar je zares dobrega. Dobra novica je, da ima vsak od nas priložnost, da ga tako tudi zares doživi.
Pomagamo si lahko s petimi zelo preprostimi in učinkovitimi triki:
- Naredimo nekaj lepega za nekoga brez, da bi kaj pričakovali v zameno.
Vsak človek v svojem DNK nosi zapis, s katerim opravičuje svoj obstoj na tem planetu – naravno težnjo po doprinosu. Ko s svojimi dejanji pozitivno vplivamo na srečo drugih, smo tako vedno nagrajeni s toplim občutkom, v katerem se meša ponos, veselje in hvaležnost. Znanstveno je tudi dokazano, da ko naredimo nekaj dobrega za drugega, se nam po naravni poti sproži endorfin, ki je znan kot hormon sreče. - V kulinariki izbirajmo le najboljše sestavine.
Čeprav je hrane in pijače med prazniki vedno preveč, pa bo naše zdravje varno, če posegamo pa najboljših in najbolj naravnih sestavinah. Piškoti iz ekološke moke, kokosovega sladkorja in žlahtnih maščob so lahko še veliko bolj slastni kot tisti iz industrijske pridelave. Namesto težke večerje lahko za spremembo pripravimo svež zelenjavni smuti. Zelenjavo kupujmo na ekoloških kmetijah, privoščimo pa si tudi čim bolj domače meso. Je že res, da so take sestavine malce dražje, a nikar ne varčujmo pri svojem zdravju. V preteklem letu smo naredili ogromno dobrega in prav dobra hrana in pijača sta lahko naši darili samim sebi za dobro opravljeno delo. Če se že ne moremo upreti alkoholu, vsaj pazimo na to, da izberemo kakovostne znamke, po možnosti dobro kakovostno vino. - Namesto dragih daril podarimo sebe in svoj nasmeh.
Obdarjevanju se bomo verjetno težko izognili, a to še ne pomeni, da mora zaradi tega trpeti naša denarnica. Darila, ki imajo največjo vrednost, so navadno taka, v katerih je zavit naš pečat. Ko sami ustvarimo poklon, skozi kreativnost hranimo tudi svojo dušo. Gospoda Google in Pinterest skrivata na milijone ideje, od hranljivih krem in pilingov, do domače čokolade in posebnih piškotov, pa fotoknjige, najrazličnejši okraski za dom … Ko realiziramo neko idejo in z njo še koga razveselimo, je občutek neopisljiv. Zapomnimo si tudi, da je najlepše darilo nosimo v sebi. Nič ni lepšega, kot naš nalezljivi nasmeh, dobra volja in iskriva energičnost. Ne skoparimo z njimi. - Popolnoma izklopimo.
Prazniki so bili že od nekdaj namenjeni počitku, sodobna naglica pa nas sili, da to vedno bolj pozabljamo. A ne pozabite – vse je v naši glavi. Delo bo vedno počakalo, zato ni nobenega razloga, da ne bi vsaj za nekaj dni popolnoma izklopili računalnik, na telefonu vključili tajnico s prazničnim pozdravom in iz misli zradirali dolgi seznam prihajajočih obveznosti. Naj bo ta čas zavestno rezerviran za vas in vašo družino, to pa tudi brez sramu glasno povejte pred svojim kolektivom. Prav vaš vzor bo spodbudil tudi druge in prazniki bodo morda dobili nazaj svoj pravi namen. - Negativne misli zavestno usmerimo v pozitivno smer.
Prav neverjetno je, kako si znamo praznike pokvariti s tem, ko zapademo v kolektivno jamranje, stokanje in kritiziranje. Kamorkoli sem se letos ozrla, vsi so kritizirali, da so se lučke v mestih prižgale še pred prvim decembrom. Ljudje se zgražajo nad sosedi, ki svoje vrtove okrasijo z bleščečim sijajem. Pritožujemo se nad gnečo po ulicah in v trgovinah, glavo zmajujemo, ker so naši otroci tako razvajeni, da si še daril ne znajo izbrati, na živce nam grejo praznični džingli, ušesa nas bolijo od poka petard … Koliko očitkov na vsakem vogalu! Pa je to res potrebno? Kaj je pravzaprav narobe, da lučke svetijo že od zadnjega vikenda v novembru? Mar ni lepo, da imamo nadomestilo za sonce, ki v teh dneh zahaja že sredi dneva? In kaj je narobe, če nas v smeh spravijo sosedove lučke, ki nizajo cel niz pravljičnih podob? Je res tako grozno, če ni vedno vse šik in se včasih zabavamo tudi s kičem? Kaj pa naši otroci – mar ni to super, da ne poznajo teže pomanjkanja in bodo posledično ko odrastejo manj obremenjeni s podzavestnimi blokadami do finančnega obilja? Je res tako zelo nadležno, da nam namesto žalostnih pesmi v ušesih odzvanjajo veseli ritmi? In ali se ne razveselimo prav vsi, ko nebo razsvetlijo majčkeni ognjemeti? Nobenega razloga ni, da nasedemo kolektivni slabi volji. Prazniki so lepi in čeprav je res, da je potrošniška družba skočila v ekstreme, pa s samim pritoževanjem ne bomo veliko spremenili. Ko smo otožni, trošimo še več, da bi potešili svoje slabe občutke. Ko se jezimo na druge in celo praznike, jim vzamemo prav vso čarobnost. Ko otrokom podarimo darila in ob tem zmajujemo z glavo, ker so tako presneto izbirčni, jim namesto hvaležnosti programiramo slabo vest. Ustavimo se v svojih mislih. Zavejmo se, kaj razmišljamo in zavestno svoje misli usmerimo v besedo veseli. Mar ni to lepa beseda in ni to en tak zares lep in veličasten občutek? Dovolimo mu tako, da dobi svoje mesto na piedestalu in začnimo ceniti ta čaroben čas v letu.
Začutimo hvaležnost, ker imamo privilegij, da lahko čisto zares praznujemo in si dovolimo biti veseli. Veseli december naj bo vesel in pika. Zaslužimo si to.
