Pred točno enim letom sem v celoti prenovila to spletno stran, ker se je med tem veliko spremenilo, pa se te dni ukvarjam z ažuriranjem podatkov. Ker vem, da bom za to porabila nekaj debelih ur, se je oglasil moj notranji saboter in me začel spraševati, ali je to res pametna odločitev. Leni težakec me je opomnil, da veliko talentiranih podjetnic ali podjetnikov sploh nima svoje spletne strani ali pa so povsem zadovoljni že s predstavitvijo na Facebooku. Jaz pa moram ves čas nekaj piliti …
Ja, ja, vem. Morda je to res moja profesionalna hiba, a vseeno sem trdno prepričana, da je danes dobra spletna stran osnova vsakega posla. Če že ne zaradi spletnih iskalnikov, pa zaradi navad uporabnikov. Ko razmišljamo od določenemu izdelku ali storitvi, še posebno če ne gre za vsakodnevno stvar, je naš prvi vir informacij internet.
Ponudniki, ki nimajo spletne strani ali pa je ta siromašna, avtomatično pri potencialnih kupcih izgubljajo zaupanje.
Tako je skorajda nujno, da ima podjetnik na internetu dostopne informacije, s katerimi lahko preverimo kdo je, kakšna je njegova ponudba in kakšne izkušnje imajo z njim njegove stranke. Avtomehanik, kozmetičarka, učitelj petja, osebni trener … Ni pomembno iz katere branže podjetnik prihaja, če na spletu o njemu ne najdemo primernih informacij (izpis iz Ajpesa je premalo), je iz vidika mnogih kupcev to skoraj tako, kot da sploh ne obstaja.
Ko se pogovarjam s podjetniki vidim, da večina razume, kako pomembna je v današnjem svetu spletna stran, a hkrati opažam, da se kljub temu zavedanju še vedno dejanski igradnji strani izogibajo na dolgo in široko. Kar je povsem razumljivo. Za to, da lahko naredimo primerno spletno stran moramo znati dobro opredelilti svoj posel in našo konkurenčno prednost, poiskati moramo osebo, ki nam bo zagotavljala zanesljivo tehnično podporo ali pa moramo sami vložiti ure in ure v raziskovanje spletnih orodij. Potem pa je tu še klasičen strah pred stroški, ki jih tak podvig lahko prinese. To je klasično razmišljanje podjetnikov, ki se v svojem poslu še razvijajo – bodisi so povsem na začetku svoje podjetniške poti, bodisi v svoji podzavesti nosijo nazaupanje do vrednosti svoje ponudbe in so v pravem biznisu zares le z eno nogo.
V štirih letih, kolikor delam s podjetniki, sem srečala že neštete take primere. Značilno zanje je, da imajo velike sanje, želijo si uspeti, imajo svojo mini vizijo in čisto zares želijo s svojim talentom spreminjati svet na bolje. To je res super in vsakič znova, ko spoznam tako osebo, se mi dvignejo dlake po telesu in se navdušim nad številnimi priložnostmi, ki jih začutim ob njihovem pripovedovanju. Ja, vsak od nas je na svet prišel s svojimi edinstvenimi darovi in nič lepšega ni, kot takrat, ko človek čuti svoj klic in želi darove deliti s tistimi, ki jih potrebujejo. Ko govorimo o tem je energija visoka, v glasu sogovornikov presketajo iskrice navdušenja, drža je napeta v vznemirjenju, z eno nogo so že v akciji in ready, da na ves glas spregovorijo o svoji ponudi.
Na žalost pa se dostikrat pri teh talentiranih posameznikih zgodi, da, ko so sami s svojimi mislimi, na dan pride občutek majhnosti, navdušenje pa potopi tcunami nezaupanja vase. Vsaka investicija je tako previsoka, če že, pa iščejo nekoga, ki jim bo spletno stran postavil za slabega stotaka ali dva. In to pravzaprav ni nemogoče. Ja, tudi na našem trgu najdemo kakšnega “čarovnika”, ki je spletno stran pripravljen oblikovati za tako skromne zneske, kot je 100 EUR ali morda kak evro več.
Že kmečka pamet bi nam morala povedati, da bi tak človek moral biti čisto zares čarovnik, če bi želel, da nam za tako nizek znesek ponudi nekaj zares kakovostnega.
V resnici taki ponudniki delajo po šabloni, ki je praktično ista za vsako stranko. Zagotavljajo zgolj tehnično postavitev in ne razmišljajo kaj dosti o tem, kakšno vrednost bo za naš posel zares imela spletna stran, ko bo enkrat v etru. Take spletne strani so le slabe oglasne deske, ki pravzaprav skoraj nimajo višje dodane vrednosti kot bi jo imele, če jih na spletu sploh ne bi bilo. Kako dobro je potem vloženih teh 100 evrov, lahko vsak izračuna sam zase …
Potem pa so tukaj še druge vrste podjetniki. Čudovit posamezniki, ki ne razmišljajo dosti o vrednosti svojega talenta in z odločeno vztrajnostjo pridobivajo nove in nove stranke.
Ko se za postavitev spletne strani odločajo taki posamezniki, je to v večini zato, ker želijo posodobiti staro spletno stran, ali pa morda ugotovijo, da jim trenuten doseg ne predstavlja več osebnega zadovoljstva in želijo svoj posel dvigniti na višji in bolj prepoznaven nivo.
Zanimivo se mi zdi, da je prva misel takih podjetnikov v agencijski podpori. Marketinške gencije naj bi bile specializirane v svojem znanju in naj bi ponujale celostno rešitev, ki ne predstavlja le tehnične podpore, pač pa zagotavlja tudi know-how in vsebinsko podporo. Največkrat ti podjetniki prosijo več agencij za idejne zasnove, nato pa na podlagi tega izberejo najboljšega. Pri odločitvi ima glavno vlogo všečnost designa predstavljene ponudbe v primerjavi s ceno in “ugled” agencije. Ker imajo agencije veliko strank in je vsaka bolj ali manj številka, traja celo večnost, da stran dobi finalno verzijo, vmes se porabi ogromno časa za usklajevanje, ugotavljanje, katera je prava barva, kje bi moral stati kateri od gumbov … poleg tega pa tudi vso vsebino sestavljamo sami, po lastnem občutku in iz arhivov, ki jih imamo na rapolago.
Končni izdelki navadno res šajnajo v svojem izjemnem designu, a so na žalost v večini še vedno le oglasne deske, ki z nagovarjanjem v tretji osebi podjetniku jemljejo priložnost za pravo povezavo z njegovim idelanim potencialnim kupcem.
Če se vodja projektov na agenciji spomni, da bi bilo fino, če bi spletna stran skrbela tudi za pobiranje e-naslovov, je mogoče vključeno okence za prijavo na e-novičke, kaj več od tega pa je že skoraj znanstvena fantastika.
Kot ekspertinjo za vsebinski marketing me tako vsakič, ko vidim, da je nekdo vložil veliko denarja v tako povprečno spletno stran, zaboli srce.
Vsak podjetnik bi se moral zavedati, da je največja priložnost, ki mu jo spletna stran ponuja ta, da z obiskovalci prične graditi dolgoročen odnos, odnos, v katerem se počasi izgradi zaupanje in se vzpostavi potreba po naših storitvah.
Obiskovalci se na naši spletni strani zadržujejo povprečno le nekaj minut, to pa je seveda premalo, da bi lahko z njimi ustvarili karkoli drugega, kot le informativno predstavitev.
Design in prikupna predstavitev sicer poskrbita za dober prvi vtis, a če želimo, da nekdo, ki si vzame čas za ogledovanje strani postane še kaj več kot le bežni firbec, potrebujemo njegove kontakte. Zelo malo je namreč verjetno, da se bo samoiniciativno vračal na našo spletno stran in, če ne poberemo njegovega kontakta, je najboljši možni scenarij, da morda impulzivno v tistem enkratnem obisku kupi kaj iz naše ponudbe. Ta scenarij je sicer uresničljiv, a le v primerih, če imamo klasično spletno trgovino z izdelki nizke vrednosti, v vseh ostalih primerih pa mora kupec že prej zelo dobro vedeti, kaj želi od nas, da v enem obisku izvede nakup (to seveda zahteva cel kup prednakupnih aktivnosti).
In kako si pridobimo kontakte?
Najmanj učinkovit, a najbolj pogost način zagotovo je, da na stran postavimo obrazec in obiskovalcu rečemo, naj se prijavi na naše novičke. V tem zastarelem načinu pobiranja e-naslovov, ki smo se ga vsi že pošteno prenajedli, obiskovalec ne prepozna nobene koristi zase in je tako povsem iluzorno, da bi nam na tako preprost način zaupal mesto v svojem že tako polnem inboxu.
Zato , da pridobimo njegovo pozornost in ga prepričamo, da nam zaupa svoje podatke, mu moramo ponuditi nekaj, kar ga zares zanima (in mu to tudi primerno predstaviti).
Tisti, ki malce bolj spremljamo stategije modernega marketinga, vemo, da večina najbolj uspešnih svetovnih podjetnikov svoje spletne strani v celoti podredi pobiranju e-mail naslovov. Kraljica modernega marketinga Marie Forleo, ki je tudi moja mentorica v programu B-School, pravi, da je baza e-naslovov naših idealnih strank vredna celo več, kot sama končna prodaja.
Če imamo kakovostno bazo, imamo namreč v rokah zelo močno orodje, ki nam pomaga ohranjati kontrolo nad prodajo in poslom v celoti.
Kakšne priložnosti si zagotovimo, če se teh prijemom modernega marketinga lotimo premišljeno in strateško, bom naslednji teden v sredo, 14. februarja ob 9. uri, govorila v BREZPLAČNEM SPLETNEM SEMINARJU. Predstavila bom različne načine pridobivanja kontaktov idelanih strank, kaj je iz psihološkega vidika najbolj učinkovito, kaj po tem, ko kontakte enkrat pridobimo, in zakaj je dobro zastavljena sekvenca e-sporočil lahko tudi odličen vir pasivnega prihodka.
No, pa da zaključim misel, s katero sem začela.
Kako torej do dobre spletne strani?
Moj predlog je, da si poiščemo pomoč pri strokovnjaku, ki ni le klasičen oblikovalec, pač pa se dobro razume tudi na psihologijo kupcev in zna poslušati našo zgodbo, naše potrebe in tudi pričakovanja. Spletna stran nikoli ne bi smela biti le oglasna deska, pač pa orodje, ki nam aktivno pomaga pri prodaji in grajenju prepoznavne blagovne znamke.
V štirih letih dela s strankami SEM ODRILA ZELO UČINKOVIT IN UNIKATEN NAČIN. Svojim strankam do dobre spletne strani (in ob tem posredno ali neposredno do oblikovanja jasne blagovne znamke) pomagam z miksom coachinga, strokovnega mentorstva in tehnične podpore. Skozi poglobljeno poslušanje in brskanje po zakladnici vedenj s pomočjo močnih vprašanj s stranko oblikujeva njen avtentičen glas, skozi njeno zgodbo oblikujeva prepoznavno blagovno znamko, ob identificiranju potreb idelane stranke pa definirava tudi udarne prodajne pakete.
Sprva sem strankam pomagala le v tem “mehkem” marketinškem delu, ker sem opazila, da se vedno znova zaustavijo pri izvedbi, pa sem jim začela pomagati tudi s tehnično podporo. Če te morda zanima ta priložnost, te vabim na uvodni razgovor, v katerem boš dobil-a tudi nekaj odličnih idej, kako lahko obogatiš svojo ponudbo. Za termin mi piši na spela.kaurin@superti.si ali me pokliči na 040 262 558.
Avtor naslovne fotografije Loe Moshkovska, vir Pexels