Današnji dan je zame poseben. Praznujem namreč obletnico. Kakšno?
Natanko eno leto nazaj se mi je pod nogami zrušil svet. Novica je priletela iz neba, mi zamajala temelje in me prisilila, da čez okno vržem velik kup vrednot, s kateri sem rasla več kot 30 let. Podvomila sem v pravičnost sveta, se pogreznila pod okrutnostjo golega kapitalizma in se skorajda zlomila po težo svojih živcev. Kdor pozna mojo zgodbo, ve, o čem govorim…
Verjetno je čudno, da tak dogodek proslavljam kot pravo obletnico, a danes vem, da je bil to prelomni trenutek v moje boljše življenje.
Porinil me je iz cone udobja, v kateri sem trpela za sindromom kronične izčrpanosti. Pahnil me je v roke mojih otrok, ki so bili zaradi preobremenjenosti prikrajšani za mamine objeme. Prisilil me je, da končno razmislim, kaj zares hočem od življenja, naredim načrt in se začnem premikati v smeri, ki jo navigira moje srce. Spoznala sem, da sem do takrat blodila kot ladja, ki brezmejno pluje po morju brez pravega cilja. Časa nisem imela niti za svoje otroke, kaj šele, da bi se usedla in resno razmislila o svojih srčnih pričakovanjih. Vsako jutro sem vstala z muko in dan nadaljevala v resigniranem transu, ki sem ga podžigala s konstantnim pritoževanjem, kritiziranjem in slabo voljo. Čutila sem, da to ni pravo življenje, pa ne le v srcu, temveč tudi z bolečinami v samem telesu.
Čeprav me je šok močno zamajal, pa sem prepričana, da me je rešil trpljenja in najverjetneje tudi kakšne hujše bolezni. Morala sem preboleti, se prečistiti s prehladi in angino, kar nekaj časa sem pa sem tudi potrebovala, da sem se zares našla. Danes sem čisto nova oseba. Imela sem srečo, da sem lahko hitro zbrala moči, se obkrožila z modreci iz vsega sveta in uspela najti pravi pogled na to, zakaj se mi je moral zgoditi tako velik poraz.
Zato danes praznujem.
Hvaležna sem, da sem se v enem letu naučila več, kot v vseh svojih študijskih letih. Srečna sem, ker lahko sledim svojim srčnim vrednotam. Navdušena sem, ker je dan moj in sama odločam koliko časa bom posvetila družini in koliko ga bom vložila v delo. V največjo čast mi je, ko mi klienti povedo, da so še sami presenečeni nad izjemnostjo svojih rezultatov. In pomirjena sem, ker vem, da imam v rokah načrt, s katerim bom preprečila, da se mi podobna zgodba zgodi še kdajkoli v življenju.
Skorajda vsakdo se slej ko prej sreča s težko izkušnjo, ki zamaje njegov svet.
Marsikdo pri tem klecne in ponotranji travmo, ki determinira njegovo prihodnje življenje. Večina se pobere, vstane in slabe doživljaje na silo potisne v pozabo. Le redki pa znajo prepoznati priložnost, pogledati iz okvira in prepoznati znake, ki kažejo, da je čas za novo, boljšo pot. Vse je odvisno od tega, kako smo bili vzgojeni, koliko poguma se pretaka po naši krvi in kakšne ljudi imamo ob sebi. Verjamem, da nam življenje ves čas kaže pravo pot, a znakov včasih ne moremo prepoznati, ker trenutek še ni pravi, ker se moramo še nekaj naučiti ali pa moramo morda pridobiti še kako informacijo.
Verjamem tudi, da ima vsak človek vlogo v tem znakovnem jeziku. Prav vsi s svojo prisotnostjo in dejanji dajemo pobudo drugim ljudem. Ker vem, kakšna je naša moč, sem se odločila, da sama zavestno svoj vpliv porabim za pozitivne premike v življenjih ljudi, ki mi pridejo nasproti. Vsak dan treniram svojo zavest, krepim svojo prisotnost in si širim obzorja z modrostmi mojih mentorjev. Trudim se, da že nedolžni pogovor z blagajničarko spremenim v bogatejšo izkušnjo. Morda bo ravno najina izmenjava besed dodala košček v mozaiku najine življenjske poti.
Odprta sem do novih izzivov, a sem hkrati pripravila skrben načrt.
Zastavila sem si cilje, ki jih želim v življenju doseči in čeprav se včasih odpravim po stranski poti, moj fokus ostaja na zabavnih slikicah, ki gradijo moj »vision board«. Za bolj trden začetek pa ravno v teh dneh sestavljam načrt za leto 2015, ki je že skoraj pred vrati. Ko se na koledarju zavrti naslednji 6 november hočem biti bližje svoje ultimativnim ciljem. Ker sem si vzela čas za premislek in na papir zapisala aktivnosti, ki me bodo pripeljale tja, poznam pravo pot in ne pljujem več brezciljno po brezmejnem morju, zato verjamem, da so se možnosti za moj uspeh potisočerile. Predvsem nisem več brezmočna žrtev, ki je na nemilost prepuščena zunanjim dejavnikom.
Svoje življenje imam v rokah in pozivam te, da isto s svojim storiš tudi ti. Spoznala sva se z namenom in upam, da bo kakšna od mojih besed pomenila pravi znak zate.
Kot predčasno novoletno darilo sem pripravila vprašalnik, ki te spodbudi, da razmisliš o svojih življenjskih ciljih.
Verjamem namreč, da si vsi zaslužimo več, kot le pasivno odštevanje leta za letom.
Življenje mine prehitro in če ugotavljaš, da si na istem mestu, kot lani ob tem času, ne dovoli, da se isto ponovi tudi čez 365 dni. Novo leto je lepa in pozitivna prelomnica, ki ti lahko služi kot odskočna deska iz brezciljnega življenja. Ker določanje ciljev in poti do njih zahteva nekaj časa, je prav, da začneš svoje možgančke spodbujati že danes. Izpolni vprašalnik in ko boš z otroki pisal/a pismo za Dedka Mraza boš tako že pripravljen/a, da na papir zapišeš tudi svoje želje.
Prvi januar bo tako to leto drugačen od drugih.
Namesto glavobola te bo pozdravil svež zagon, pozitivna usmerjenost v prihodnost in zaupanje v to, da lahko dosežeš, kar si zastaviš. Klikni in se maksimalno zabavaj!
