V preteklem mesecu se je veliko besed vrtelo okoli dodatnih zaslužkov univerzitetnih profesorjev. Javnost je zgrožena, ker je nekdo ob svojem rednem delu dodatno zaslužil več kot pol milijona evrov. Mediji so polni obsojanja, ljudje se pritožujejo nad barabami, na forumih komentarji streljajo s polnimi naboji. Jaz pa se le smejem. Je res tako napačno, če nekdo dobro proda svoje znanje? V iskrenem odgovoru se skrivajo toksične blokade, ki bogate ločijo od revnih.
Ljudje imamo do denarja v večini precej čuden odnos. Radi bi ga imeli, po drugi strani pa nam predstavlja grožnjo in strah. Resnica je, da je denar v družbenem svetu, v katerem živimo, za naš obstoj pomemben tako, kot sta tudi zrak in voda. Brez cekinčkov v denarnici si ne moremo kupiti kruha. Brez trimestne številke na bančnem računu ne moremo plačati položnic za osnovne življenjske potrebe. Brez štirimestne številke lahko o priboljških, ki nam jih kapitalistična družba postavlja pred nos, le sanjamo. Če nas preganjajo rdeče številke z minusom v predznaku, pa je pod ubijalskim stresom lahko močno ogroženo celo naše zdravje.
Plače v Sloveniji so majhne in marsikomu bi dodaten zaslužek lahko pomagal k uresničitvi dostojnega življenja. Pa vendar na tiste, ki delajo nekaj »ob strani« gledamo kot na največje izdajalce. Prejšnji teden je Miha Šalehar na Valu 202 predstavil izvlečke iz foruma, na katerem so ljudje skočili na nedolžno vprašanje o tem, kje je mogoče najti kakšno dodatno delo, kot volk na ovco. Fej, fuj, kako si kdo upa sploh pomisliti, da bi zaslužil več, kot mu je to dano s povprečno plačo v službi! Vsekakor sta v to zgodbo vpletena zavist in nevoščljivost, a korenine poganjajo iz druge osnove.
V podzavesti takih komentarjev so močno razvejana omejujoča prepričanja in toksične vrednote, povezane z denarjem.
Teh imamo Slovenci še posebno veliko. Smo potomci hlapcev in tisti, ki so nekoč imeli denar, z našimi predniki niso preveč lepo ravnali. Tako je do denarja nastala podzavestna mržnja in nezaupanje, ki se prenaša iz roda v rod. Med nami velja splošno prepričanje, da imajo denar le barabe, da denar pokvari človeka, da je skromnost največja čednost …
Večina se svojega toksičnega odnosa do denarja ne zaveda. Skrit je namreč v naši podzavesti, ki pa je zelo živahna in v njej tli nešteto izrazov in pogledov, slišanih od starejših v naših najbolj rosnih letih ali pa smo jih celo podedovali od preteklih generacij. Pri prepoznavi si lahko pomagamo tako, da smo pozorni na naše miselne vzorce.
Znaki, ki kažejo, da z denarjem nimamo najboljšega podzavestnega odnosa so:
- Ko denar vzamemo v roke verjamemo, da je umazan. Samo spomni se, kolikokrat ti je mama rekla, da si moraš roke močno zdrgniti, ko si se igral-a s kovanci? Kaj pa ti govoriš svojim otrokom?
- Do ljudi, ki aktivno iščejo priložnosti za povečanje družinskega proračuna čutimo nezaupanje in morda celo sovraštvo. Ob novici, da je bivša ministrica zaslužila veliko denarja nam na primer dvigne kapo.
- Prepričanje, da je za denar treba garati. Če hočeš imeti denar, se moraš odpovedati prostemu času in družinskemu življenju. Požrtvovalnost je nuja za polno denarnico.
- Denar pokvari ljudi. Denar in dobrota ne gresta skupaj. Bogati ljudje vsekakor ne morejo biti dobri in spiritualni.
- Denar prinaša nesrečo. Če boš imel denar, bo trpelo zdravje ali pa ljubezen. Vsega pač ne moreš imeti, kompromisu se ne moreš izogniti.
- Denar je v domeni drugih slojev in vrste ljudi. Sam-a nikoli ne boš dosegel-a standardov, s katerimi bi si zaslužil-a življenje v popolnem denarnem blagostanju.
- Ljudje te ne bodo marali, če boš bogat-a. Bogati nimajo pravih prijateljev. Če imaš poln bančni račun, te hočejo ljudje le izkoristiti.
- S polno denarnico se ne počutiš dobro. Lahko te kdo okrade, ali pa denar celo po nesreči izgubiš. Morda se celo zapleteš v skušnjavo in vsega naenkrat porabiš.
- Nelagodno ti je, če ti nekdo pokloni kak cent več, kot si ga zaslužiš. Nemogoče se ti zdi, da bi zahteval višjo ceno za svojo storitev oz. izdelek ali da bi dobil večjo plačo od sedanje. Neprijetno ti je, če ti nekdo za rojstni dan podari 50 evrski bankovec v lični kuverti.
- V pogovoru o tem, kaj bi naredil-a, če bi zadel-a na loteriji, je prva misel: ne bi vedel-a, kaj z vsem tem denarjem.
Je tvoja glava neslišno prikimala ob branju katere od zgornjih alinej? Verjetno obstaja še kakšna od manj očitnih blokad, ki te motijo, da brez težav razpreš roke in začneš sprejemati več. In če v tem trenutku v delčku svojih možganov prepoznaš glasek, ki pravi »pa saj denar pravzaprav ni tako zelo pomemben«, ga utišaj, ker ti laže.
Predstavljaj si, da je v tem trenutku nekdo pred tvojimi vrati pustil veliko vrečo polno denarja, na kateri piše: »Privošči si!« Povohaj bankovce in jih primi v roke. Zamisli si, da jih neseš na policijsko postajo, kjer ti z zanosom rečejo: »Tvoj je, naredi z njim kar hočeš.« Ponotranji, da je vreča bankovcev čisto zares tvoja in nihče te ne omejuje v iskanju idej, kaj narediti z njo. Mar ni lep občutek? Jap, po resnici denar lahko prispeva k sreči in višji kakovosti življenja.
Dejstvo je tudi, da si okoliščine vedno in vselej ustvarjamo sami.
Z negativnim odnosom do denarja povečujemo svojo negativno usmerjeno pozornost in s svojo energijo v življenje privabimo še več negativnega oziroma še večji minus na računu.
Ravno zato je pomembno, da toksične zapise v podzavesti prikličemo na dan in jih začnemo spreminjati. Ko se tako ujameš v razmišljanje, ki kaže, da tvoj pogled ni pozitiven, se postavi izven svojih misli in se vprašaj: “Pa je res tako in kako vem, da je res tako? Bi lahko bilo tudi drugače?” Ali je možno, da je bivša ministrica samo primerno nagrajena za svoje znanje, s katerim izboljšuje kakovost življenja svojih naročnikov? Je možno, da 600.000 eur v 10 letih sploh ni tako zelo velika vsota za to, kar ponuja? Je res narobe, da denar služi v rednem delovnem času – kaj pa če je njena pogodba o zaposlitvi vezana na študijske ure s študenti in ne na klasični osemurni delovnik? Bi bilo zagotovo bolje, če bi v prostem času med delovnikom le brskala po spletu in si pilila nohte? Cin, cin, cin! Ja, če pogledaš iz drugega zornega kota, je gospa Stanka lahko pravzaprav naša herojka.
In, ko tako zavrtiš svoje misli, lahko hitro denarnico napolniš tudi sebi. Na povsem zakonit način, brez spletk in prevar, samo s pravim pogledom in odprtjem do priložnosti, ki se ti ponujajo.
Ne verjameš? Za hec naredi preizkus. Brez dvomov, samo za zabavo in pozitivno spodbudo. Na glas samozavestno reci: »V naslednjih 48 urah me bo razveselil nepričakovan prihodek. To trdno verjamem in zaupam, da se bo zgodilo.« V naslednjih 48 urah nato imej dobro odprte oči. Bodi pozor(e)n-a na vsak cent, ki ga najdeš na cesti, na vsak nepričakovan prihranek ali na majhen poklon, ki ga dobiš od prijatelja. Čez dva dni seštej koliko nepričakovanega prihodka (ki se kaže tudi drugače, ne samo v bankovcih) se je zbralo in si čestitaj. Svoj dosežek deli v komentarjih spodaj in na ta način inspiriraj tudi druge!
Blokade do denarja so ene od najbolj zahrbtnih, ker so tako zelo zakoreninjene, da jih zelo težko prepoznamo.
To je tudi eden od glavnih razlogov, da je toliko gospodinjstev v finančnih stiskah. Negativen odnos do denarja ob tla pritiska celo družbo in govorice o recesiji negativni miselni tok samo še spodbujajo. Na srečo pa smo coachi usposobljeni, da te blokade hitro prepoznamo in lahko zelo učinkovito pomagamo pri njihovi razrešitvi. Zame osebno so posvetovalnico na to temo najbolj zabavne. S strankami se prav igramo, ko iščemo nove poglede in teptamo notranjega hudička, ki skrbi, da je v hiši stres zaradi praznega računa.
Bi se rad-a poigral-a tudi ti? Klikni in v mojem koledarčku izberi uro, ki ti najbolj ustreza. Prvo posvetovalnico ponujam povsem brezplačno, zato, da preverim ali si že pripravljen-a na pozitivno spremembo in ali ti lahko ob tem pomagam. V vsakem primeru ti zagotovim, da bo tvoja podzavest že s prvim poskusom veliko lažja, poiskala(i) pa bova tudi možnosti, s katerimi lahko povečaš svoj proračun. Piši mi na spela.kaurin@gmail.com in vprašaj za več informacij!
