Že star pregovor pravi, da se dan po jutru pozna. Če v jutro vstanemo slabe volje, zagrenjeni in nemotivirani, lahko le težko pričakujemo, da bo dan, ki je pred nami optimističen in produktiven. Tako je pomembno, da si oblikujemo pozitivno dnevno rutino, ki nas izstreli v visoko produktivnost.
Kronično pomanjkanje spanja je v modernem svetu že skoraj epidemija in vstajanje iz postelje za večino od nas predstavlja svojevrstno agonijo. Ko zazvoni budilka, še v polsnu pritisnemo na gumb in upamo, da bomo do naslednjega piska odsajali še ene sanje. Po četrtem neznosnem pipipi se nejevoljno izbezamo izpod rjuh in se poklapani odpravimo novemu dnevu naproti.
Sama nisem prav posebno jutranji človek in moje telo že od nekdaj potrebuje nekaj časa, da se zjutraj »zalaufa«. Tako se jutranje rutine držim kar po inerciji že odkar pomnim. Če zjutraj ne bi spila kavice, pojedla koščka kruha, se stuširala in si umila zob, verjetno ne bi prišla niti do avtomobila.
Ta ritual mi vzame kar nekaj časa, a se mu ne bi odrekla za nič na svetu.
S kavico poskrbim, da mi po žilah začne kri hitreje teči, s tušem si odprem zalepljene veke, žvečenje koščka črnega kruha pa moje možgane popelje v stanje pripravljenosti. Opazila pa sem, da se kljub temu, da si vzamem čas za prebujanje, velikokrat še vedno počutim, kot da bi vstala »na levo« nogo.
Tako sem začela fenomen bolje preučevati.
Še posebej sem napela ušesa, ko sem poslušala intervjuje z nekaterimi izjemno uspešnimi posamezniki, ki so delili svoje recepte za uspešnost. Med njimi so bili tudi nekateri coachi in prav vsi so zagovarjali bogato jutranjo rutino. Zanimivo mi je bilo, da nihče ni omenjal kavice in umivanja zob, je pa večina govorila o isti stvari, ki se odlično ujema z modrostjo starodavnega reka iz uvoda prispevka.
Rdeča nič vseh zgodb je, da mora biti jutro veselo, energetsko polno in spodbujajoče.
Naša bogata jutranja rutina naj bi vsebovala aktivnosti, zaradi katerih z veseljem in polnim motivom vstanemo iz postelje, brez da bi nam bilo potrebno pritisniti na »snooze«. To je čas, ki si ga vzamemo zase in za svojo osebno rast in pa tudi čas, v katerem se napolnimo z energijo, se posvetimo svojim mislim in se pozitivno naravnamo za cel dan naprej. Čeprav nam morda vzame pol urice spanja, pa nam tega ni treba obžalovati. Ker se naša produktivnost na ta način močno poveča, gremo zvečer lahko pol urice prej spat in tako »poglihamo« razliko.
Marsikdo se tako, kot sem to dolgo delala tudi sama, izgovarja, da »ni jutranji tip«. Trik pa je vedno in vselej v navadah, ki si jih privzgojimo.
Jutranji tip postanemo, ko nam to s ponavljanjem in trdno voljo pride pod kožo.
Začetek je tako, kot pri »inštaliranju« vsake nove navade, težak, in kaj hitro nas lahko zavedejo različni distraktorji in izgovori, a če zdržimo in vztrajamo vsaj tri tedne, upor nadomesti naravni impulz, ki nas iz »večernega tipa« spremeni v »jutranjega«. Znanost namreč pravi, da je za pridobitev nove navade potrebnih le 21 dni. Ko to veš in ko bolje razumeš proces privzgajanja konstruktivnih navad, je veliko lažje vztrajati in posledično tudi uspeti.
Vzpostavitev bogate jutranje rutine je bila moja novoletna zaobljuba.
Štartala sem petega januarja in ko je danes, 21. januarja, zazvonila budilka ob petnajst do šestih, je bila moja prva misel pretegovanje ob jogi. Še vedno sem malo poležala, a čutim, da mi je vsak dan lažje. Telo me je tudi prisililo kar samo od sebe, da sem včeraj zvečer preskočila svojo drugo, zelo staro navado, in to je delo do polnoči in čez. Sinoči sem zaspala ob tem, ko sem uspavala otroka in tako sem pridobila nekaj rezerve še za naslednje dni.
Kakšen pa je moj novi jutranji ritual, ki je recept za povečano produktivnost?
Najprej naj povem, da si ga nisem izmislila sama, pač pa sem iz pripovedovanj drugih povzela prakse, ki so mi najbolj pisane na kožo. Zavedala sem se tudi, da je dobro začeti z majhnimi koraki, le toliko, da prebudim svoj jutranji tip, vem pa, da bom prakso v prihodnje še nadgradila in moj cilj je, da bom v dokaj kratkem času začela vstajati ob peti uri.
Za enkrat pa me v produktivnost popelje naslednje:
- Prvo, ko vstanem, popijem dva kozarca tople vode z limono, da hidriram telo, hkrati pa si še splaknem oči z mrzlo vodo in tako prebudim obrazne mišice.
- Nato se lotim rekreacije. Sprva sem bila prepričana, da telovadbe ne bom zmogla vpeljati v svoj ritual, saj sem ob preteklih poskusih vselej občutila slabost, nato pa sem odkrila spletno stran http://www.42yogis.com/ in odprlo se mi je novo obzorje. Na strani so zbrani filmčki z vodeno vadbo joge, vsak pa si lahko izbere svojo težavnost, želeni čas trajanja vadbe in namenskost vaj, ki so predstavljene. Sama sem začela z 10 minutnimi vajami za aktiviranje celega telesa. Z njimi nežno ogrejem telo, raztegnem mišice in pospešim svoj krvni obtok. V prihodnje želim preklopiti še na nekoliko daljšo, idealno vsaj trideset minutno vadbo.
- Po jogi se popeljem v 10 minutno meditacijo. V svojem arhivu imam več vrst vodenih meditacij, največkrat pa se posvetim kar svoji najljubši, ki ima dodano še energetsko čiščenje čaker in spodbujanje intuicije.
- Naslednjih 5 minut je namenjeno vizualizaciji. Pomembno je namreč, da cilj, ki ga želimo doseči, ponotranjimo in z njim uskladimo svojo energetsko frekvenco. Tako skozi vodeno vizualizacijo v svojim mislih preigravam občutke, ki me bodo prevzemali, ko cilj tudi dejansko dosežem.
- Naslednjih pet minut namenim pisanju dnevnika. Najprej napišem 5 stvari, ki bogatijo moje življenje. 5 stvari, za katere sem hvaležna in vesela, da sem na tem svetu. Razlogov za hvaležnost je namreč nešteto in če jih znamo prepoznavati, v naše življenje s svojo pozitivno energijo tudi lažje privabimo stvari, ki si jih želimo. Ko zaključim hvaležnost, zapišem še cilje za prihajajoči dan. Ker vem, kaj želim doseči, nato lažje usmerim svoj fokus in prilagodim potrebne aktivnosti.
- Na koncu si privoščim še čim bolj zdrav zajtrk, kavico in tuširanje, ki ga zaključim z izmenjavanjem vroče in mrzle vode (“knajpanje” deluje blagodejno na naše zdravje, obenem pa z njim krepimo tudi svojo mentalno disciplino).
Šele po vsem tem na vrsto pride »realnost«.
Že po slabih treh tednih čutim, da se z njo spoprijemam na precej bolj pozitiven način, kot prej. Veliko težje se razburim, ko otroci preslišijo moja navodila, ko sanjavo zavlačujejo z oblačenjem, pa tudi hitreje vključim spodbudne besede namesto nestrpnega prigovarjanja. Jutranje gneča na cesti skorajda ne opazim, ko se usedem za pisalno mizo, pa iz mene kar letijo kreativne rešitve.
Svojo izkušnjo delim zato, da k novi navadi spodbudim še koga drugega.
Četudi jutranji ritual ne bi imel tako velikih razsežnosti in vpliva na produktivnost, kot to razlagajo veliki modreci, pa nam v vsakem primeru omogoči, da vsaj za nekaj trenutkov ustavimo naša »fast-forward« življenja. Dnevi se prehitro vrtijo in čas je, da se zavemo dragocenosti življenja. Če je 45 minut za prvi korak preveliko, začni z desetimi minutami, ki pa jih zares posveti sebi in svoji osebni rasti. Če bo še vedno kdo dejal, da nima časa za tak prestiž, pa mu lahko rečem: »Če nimaš 10 minut, nimaš življenja«. Izgovorov tako ni, važno je le, kolikšna je naša želja po kakovostnem in polnem bivanju.
Če te zanima še kaj več o jutranji rutini in o tem, na kakšen jo lahko pripelješ v svoje življenje, REZERVIRAJ brezplačno posvetovalnico, v kateri bova pogledala tvoje stare navade in skušala ugotoviti, kako lahko premagava notranje blokade in stara prepričanja, ki te silijo v nekonstruktovne vzorce.
Ti je bil prispevek všeč? Vpši svoje podatke in vsak teden te bo v tvojem e-poštnem nabiralniku pričakal nov inspiracijski utrinek za odličnost življenja. Za darilo dobrodošlice ti pošljem še e-knjigo “5 korakov do mojstrstva čustvene inteligentnosti” in 7 pravljic za grajenje samozavesti.
V komentarjih spodaj deli svojo izkušnjo z jutranjo rutino. Se zbudiš dobre volje in se izstreliš v produktivost?
Deli prispevek tudi s prijatelji!
