Vstop prepovedan. To piše na vratih naše male sobice, ki ji pravimo »utiliti«. Zakaj? Ne zato, ker se bojim, da bi kdo namesto mene zložil in pospravil oprana oblačila, ki se nabirajo v banjici, pač pa zato, ker še sama komaj prenesem pogled na zmedo iz cunj, ki se nabere po vsakem pranju. Nekateri bi temu rekli občutek krivde, jaz pa pravim le – ni moja prioriteta. Dan ima 24 ur, ker sem nekoč hotela vse narediti do popolnosti, pa so me povozili znaki simptoma izgorevanja.
Pritisk časa lahko pusti hude psihične in zdravstvene posledice, a čeprav se v večini tega zavedamo, mnogo zaposlenih mamic ves čas bije bolj z minutami in stresnim hitenjem. Včasih se zdi, kot da smo se ujele v zanko in od naloge do naloge le izčrpano sopihamo, pri tem pa živčno pogledujemo proti uri. Spomnim se, kolikokrat sem si nekoč do živega pogrizla nohte, ko sem morala čakati v vrsti pri zdravniku ali na banki, ob tem pa mi je v glavi ves čas odzvanjalo kaj vse moram še postoriti. Ali pa koliko rumenih luči sem prevozila, ko sem zamujala iz enega sestanka na drugega. Spomnim se tudi trenutkov, ko sem zaradi osredotočanja na minutni kazalec preslišala toliko lepih besed mojih otrok …
Nedvomno živimo v času, ko se življenje odvija z veliko hitrostjo, ekspresno potovanje informacij pa je krivo, da smo se spremenili v sužnje, ki so z zahtevami drugih bombardirani iz leve in desne. Kronično smo obremenjeni s pomanjkanjem časa in le redko kateri pogovor se konča brez, da bi si sogovorci prikimali ob izjavi »kako čas hitro teče …«
Resnica pa je, da čas teče prav toliko hitro, kot je tekel pred 10 leti, in tudi enako hitro, kot je tekel pred 100, 200 in 1000 leti. Dan ima še vedno 24 ur, v uri 60 minut in v minuti 60 sekund. Pa je to res tako zelo malo? Preveriva? Klikni na ta link in skušaj zbrano opazovati dogajanje na zaslonu.
Ko si posnetek ogledaš, dobro premisli.
Se ti zdi, da je ura kazala prav in je zares pretekla ena minuta, ali pa misliš, da so se kazalci premikali prepočasi in minuta ne traja tako dolgo.
Kakšen je tvoj odgovor?
Ti zaupam pravi rezultat? Pretekla je točno ena minuta, ker si jo izkoristil-a s polno zavestjo, pa se ta čas pravzaprav ni zdel tako kratek, kajne? Predstavljaj si, da ima dan kar 1440 takih minut. Se strinjaš, da nam, če pogledaš iz tega vidika, časa pravzaprav zares ne primanjkuje?
Časa imamo torej vedno dovolj, pomembno pa je, da ga pravilno izkoristimo. Do občutka pomanjkanja prihaja, ker ne znamo pravilno postavljati prioritet, čas pa nam tudi kradejo navade, ki nas silijo v neproduktiven način dela. Organizaciji časa se posveča prav posebna veja znanosti, veliko pa lahko naredimo že, če spoznamo nekaj osnov in v svoje življenje vpeljemo nekaj preprostih prijemov, ki nas razbremenijo stresnega pogledovanja na uro in nam omogočijo, da naredimo več, s čim manjšim vložkom.
Na to temo pripravljam SPLETNI SEMINAR Kako postati bolj produktivni, v njem pa bom razkrila nekaj najbolj učinkovitih prijemov s katerimi si lahko bolje organiziramo življenje in si s pravimi odločitvami priborimo več časa zase in za svoje najbližje. Spletni seminar je brezplačen, vabim pa te, da se ga udeležiš v živo jutri, 21. aprila ob 21. uri. KLIKNI TUKAJ IN VPIŠI kam naj ti pošljem podatke za vstop v spletno učilnico (potreboval-a boš računalnik, internetno povezavo in slušalke). Prijavi se tudi če se seminarja ne boš udeležil-a v živo, saj bo na voljo tudi posnetek.
