Skoraj vsak dan se srečamo s situacijo, ko nas kdo na hodniku ali ulici prijazno pozdravi in doda klasično vprašanje »Kako si?«. Prepričana sem, da se je podobno zgodilo nedolgo nazaj tudi tebi. Dovoli mi, da te malce izzovem in te spodbudim, da pobrskaš po svojem spominu. Kakšen je bil tvoj odgovor? Kako največkrat odgovoriš na vljudnostni pozdrav »Kako si?«.

Lahko ugibam?

Sklepala bom iz odgovorov, ki jih najbolj pogosto slišim sama. »ŠE KAR« ali »KAR GRE« sta med najbolj tipičnimi.

Velja to tudi zate?

Gre sicer za dokaj avtomatično reakcijo, a če se ji za trenutek posvetiva malce bolj v globino, bova hitro ugotovil(a)-i, da precej nazorno sporoča tudi tvoje avtomatično generalno delovanje. »Še kar« in »kar gre« govorita o tem, da si v svoji coni udobja, kjer je čisto fino, a nič posebnega, nič osupljivega in nič vznemirljivega. Ni res?

Pa je tudi zares tako tvoje življenje, če ga pogledava iz nekega povprečnega zornega kota? Je že res, da je bil ta vikend lahko precej razburljiv in poln doživljajev, kaj pa drugače? Lahko rečeš, da nisi le »še kar«, pač pa, da si »odlično«, »čudovito«, »izjemno«?

Niti ne? Pa veš zakaj?

Glavni krivec je ravno tvoj »še kar«.  Dokler nam je še kar OK, dokler nas nekaj zares ne boli ali razjeda, dokler nimamo pred sabo hudo grožnje, bomo skoraj vedno namesto odličnosti izbrali povprečje. Povprečje je udobno in tudi takrat, ko morda ni tako zelo udobno, smo se izurili, da slabe občutke potisnemo v stanje »ignor« in si poiščemo instantne rešitve, ki nas odpeljejo proč od občutka pomanjkanja. Nekateri posegajo po škodljivih razvadah, kot so alkohol in druge droge, drugi se utapljajo v sanjskem svetu svojega konjička, nekateri svojo pozornost usmerjajo v adrenalinske preizkušnje in športne ekstreme … Vse zato, da za trenutek »še kar« postane navidezno odličen in izjemen.

Pa je to res to? Vsak zase to najbolje ve, kot trenerka odličnosti pa imam srečo, da delam z ljudmi, ki ne želijo le instantnih rešitev, pač pa celostno izpopolnitev in občutek iskrene osupljivosti. Marsikdo niti ne ve, kaj bi mu prineslo tako izpopolnjenost, po že nekaj kratkih urah skupnega braistorm-anja, pa vselej ugotovimo, da je glavni ključ v izpolnjevanju naših pravih potencialov. Le ko sledimo našim srčnim željam, ki se rojevajo iz našega življenjskega poslanstva, si lahko na povsem naraven način pridobimo občutek, da ne živimo le zase, pač pa, da s svojimi podedovanimi darovi doprinašamo tudi okolici in včasih celo k dobrobiti celega planeta.

Ko ustvarjaš iz svojih pravih potencialov in na ta način uresničuješ svoje življenjsko poslanstvo, odgovor nikoli ne more biti le »še kar«. Čustva, ki jih pričara uresničevanje te naše osnovne prvinske potrebe so vedno tako intenzivna, da tudi na najbolj avtomatična vprašanja ne zmoremo več dati avtomatičnega odgovora.

Na tem mestu naj ti postavim še eno vprašanje. Si se že kdaj vprašal-a, kako je mogoče, da živiš ravno v tem evolucijskem obdobju, ko nam je dano toliko možnosti napredka? Pa veš, kakšna je verjetnost, da si (sva) se rodil-a ravno v tem času? Znanstveniki so jo izračunali, ko sem številko prvič prebrala, pa mi je vzelo sapo. Verjetnost za to, da si se rodil-a v času, ko so ti skoraj pred nosom nanizane prav vse možne informacije, ko imaš skoraj brezplačni dostop do socialnih omrežij z vsega sveta, ko lahko e-mail napišeš tudi največjemu strokovnjaku na svetu je … tra, ra: 1:400 triljonov!

Ko to prebereš, te vprašam še enkrat. Lahko verjameš, da si na tem svetu le zato, da odigraš svojo »vlogo« v »še kar« izvedbi? Jaz verjamem, da ne!

To je tudi razlog, da sem za vse tiste, ki so za odličnost pripravljeni stopiti iz svoje cone udobja in malce pomigati, da bi našli svoje pravo poslanstvo, oblikovala 12 tedenski mentorski program Projekt: MOJ NAJBOLJŠI JAZ. S preverjenimi metodami in zabavnimi nalogami, ki bodo spodbujale kreativnost in žgečkale podzavest bomo 12 tednov raziskovali naše prave potenciale, odkrivali bomo, kaj nam omogoča biti najboljši, najbolj srečni in najbolj izpopolnjeni, poskrbela pa bom tudi, da boš pripravil-a vse potrebne pogoje, da začneš svoje poslanstvo tudi zares polno živeti in ga ustvarjati.

Si torej za to, da nehaš govoriti »še kar« in vedno znova odgovoriš »odlično«? Klikni in se mi pridruži na 12 tedenski raziskovalni poti tvojega najboljšega jaza.

P.S.: Dokazano je, da naši možgani zelo hitro iz vznemirljive ideje preklopijo na stanje znanega udobja, zato je pomembno, da svojo namero, če v tem trenutku čutiš močen impulz za akcijo, takoj potrdiš. Če tega ne narediš, bo garantirano jutri tvoja volja že manjša, čez tri dni pa boš spet na isti poti »še kar-ja«. Zato klikni in čim prej skoči v Projekt: MOJ NAJBOLJŠI JAZ.