Na svet pridemo kot nepopisan list, na katerega naši starši in okolica rišejo zemljevid, ki naj bi nas kasneje oblikoval v zadovoljne odrasle. Pa je to res vselej resnica? Čutiš, da je tvoje življenje izpopolnjeno, da živiš in delaš prav to, kar ti govori tvoje srce?
Je že res, da se starši trudimo otroke pripeljati do sreče in zadovoljstva, a se nič kolikokrat dogodi, da otroci živijo življenje, ki si ga želimo mi sami. Nič hudega sluteč starši otroke nagovarjamo naj izberejo šole in fakulteto, ki jih bo omogočila dostojno življenje. Spodbujamo jih v športno kariero, ki jim bo omogočila prepoznavo v svetu, vodimo jih na filmske avdicije in v njih prepoznavamo neresnične talente. Le malokrat pa si ob tem vzamemo čas, da bi se z otrokom vsedli in se pogovorili o njegovih željah.
Ni namreč čisto res, da se rodimo kot nepopisan list. V naših srcih je zapisano sporočilo, ki skriva naše višje poslanstvo.
Na žalost le malo otrok zelo dobro prepoznava in komunicira to poslanstvo. Le malo je otrok, ki že pri šestih letih vedo, kakšen je njihov idealen poklic. Tudi izjemen talent se tako zgodaj razkrije pri le majhni peščici in tudi če ga odkrijemo, to še ne pomeni, da je povezan z otrokovimi željami.
Če hočemo našemu kratkohlačniku najboljše, pa je prav, da mu pustimo hoditi po njegovi lastni poti. Četudi se zdi, da bi bil zaradi svoje višine idealen v košarki, ga v to ne silimo, če ga ta šport ne zanima. Če s skoraj zaprtimi očmi že pri štirih letih zlaga lego kocke, ne sklepajmo, da bo odličen gradbenik. In če zna zapeti vse popevke na pamet, ga ne vodimo na nastope, če mu je oder tuj.
Najbolje bomo starši otrokove srčne želje prepoznali, če se z njim pogosto pogovarjamo.
Na vsake pol leta si določimo teden, v katerem bo naše druženje temeljelo na prepoznavanju otrokovih želja. Ne govorimo veliko, raje sprašujmo. Pustimo, da otrok razvije svojo domišljijo in ga spodbujajmo k vizualizaciji. Poslušajmo – globoko, zavestno, neobremenjeno. Kar slišimo, zapišimo v dnevnik, napisane besede pa ob naslednjem pogovoru še enkrat preverimo.
Vrtimo se okrog treh glavnih vprašanj, ki jih prilagodimo otrokovim letom:
– kaj bi rad v življenju doživel
– kako vidi svojo osebnostno rast
– kako želi prispevati v svetu.
Pomagajmo si s pravljicami, zgodbicami, lutkami ali risbicami. Otroci svoje sanje najbolje izražajo skozi kreativnost. Izrabite to in se skupaj zabavajte.
Če vas vaši starši niso najbolje podprli v iskanju vašega poslanstva in se ravno v tem trenutku, sredi svojih najbolj produktivnih let, sprašujete kakšen smisel ima zares vaše življenje, si pomagajte z istimi vprašanji. Spomnite se otroških sanj in se igrajte z mislijo na vaše zadnje dni življenja.
Kaj boste obžalovali, če v življenju ne boste napravili?
Z odgovori na ta in na zgornja tri vprašanja boste vsakič bližje svojemu pravemu poslanstvu. Ko pa ga spoznate, ne odlašajte. Prej, kot ga boste začeli uredničevati, prej bo vaše življenje preplavila sreča in odličnost.
