Ta teden nas čaka prava snežna pravljica. Otroci skačejo od veselja, odrasli pa pritiskajo na gumb za rdeči alarm in skozi nervozo bi skorajda lahko zarezal z nožem. V glavah se preigravajo neugodni scenariji, novice so polne svaril in beli puh se spreminja v predmet množičnega sovraštva. Ko pogledam skozi okno, pa mi od lepote kar vzame dih. Mar ni pravljično, ko z neba padajo debele snežinke in se naša realnost ovije v belo odejo? Sprašujem se, kaj se je zgodilo, da odrasli ne znamo več prepoznati tega izjemnega čudeža narave…
Človekovi možgani in čustva so prežeta iz zapisov preteklosti, so kot nekakšen artefakt našega okolja. Zato tudi pravimo, da je dojenček, ko pride na svet, kot nepopisan list papirja in zato starejši, kot smo, postajamo manj prilagodljivi, bolj oprezni in posledično tudi manj sproščeni. V naši podzavesti se kopičijo pretekle izkušnje in naš »program« hitro pošlje alarm, če zazna situacije, ki so nam nekoč v preteklosti povzročile nelagodje.
Ko smo tako te dni v okviru vremenske napovedi dobili informacijo, da bo v naslednjih dveh dneh zapadlo pol metra snega, so naši možgani dobili podzavestne impulze, ki so nas opomnili na gnečo na cesti, mokre noge, kidanje in splošno zmedo.
Huh, vse to smo že izkusili in ni bilo nič kaj prijetno!
Podoživljati začnemo stisko, ki smo jo nekoč čutili, ko smo stali v kilometrski gneči in zamujali v službo, zbudi se mrzel občutek, ko smo sedeli za delovno mizo v mokrih čevljih, predstavljamo si neštete dodatne obveznosti, ki smo jih imeli zaradi snega. Naš osebni rdeči alarm spodbudi še okolica. Opominjanje radijskega voditelja o neugodnih cestnih razmerah na vsake tri minute, pritoževanje sodelavcev nad neposutimi pločniki in pritiski sosedov, ki že pripravljajo lopate za kidanje. Negativnost okolice podžiga naš negativizem in niti najmanjše možnosti nimamo, da bi prepoznali zabavne priložnosti, ki jih vidijo še neomadeževane oči naših otrok.
Tako sem neskončno vesela, ko najdem kakšnega odraslega, ki se strinja z mano, da je sneg najlepši del zime.
In želim si, da bi v podobno pred naslednjim zametom prepričala tudi tebe.
Poskusi biti v trenutku, brez predsodkov, svarečih signalov in pritiska okolice. Za spremembo pusti, da se snežinka usede na tvojo roko in jo poglej od blizu. Pravijo, da je vsaka drugačna, čisto svoja … In ja res, njena struktura je prav taka, kot smo se jo učili risati v šoli. Kot majhen biserček, kemijski element pod povečavo, izjemna kreacija narave. Vav!
Kaj pa pogled skozi domače okno? Sploh kdaj še pogledaš skozenj in opaziš, kako neverjetna je okolica tvojega doma? Pokrita z belo odejo ponuja čisto novo perspektivo. Če si čisto tiho, boš zaznal-a, da je svet, pokrit s snegom vsaj za nekaj odtenkov bolj tih. Zdi se, kot da bi se vse ustavilo, umirilo. Uskladi se z naravo. Umiri misli in uživaj v lepem razgledu…
Opaziš priložnosti, ki se nam s snegom pripeljejo pred nos? Če nič drugega, imamo ob zasneženih cestah tehten izgovor, da lahko v službo malce zamudimo in nam nihče ne bo preveč očital. Ali pa, da popoldne malce pretegnemo naše mišice in ob klepetu s sosedi, ki jih drugače skorajda ne opazimo, skidamo 20 kvadratnih metrov okoli našega avtomobila. Pol ure nenadejane rekreacije! Telo nam bo neizmerno hvaležno, za dušo pa se lahko kasneje posladkamo še s toplim čajem z rumom. Njam!
Najlepše od vsega pa je, da ob snegu lahko spet postanemo otroci.
Največkrat se gremo sankat, ker tako hočejo naši mulci. Kaj pa, če bi se enkrat odpravili na tvojo pobudo? V življenju se je treba čim več igrati in to tako veliko premalokrat počnemo! Če se bo kdo smejal, ko te bo videl, da se sam-a na sankah spuščaš po domačem hribčku, bo to le zato, ker si bo potiho želel, da bi bil na tvojem mestu. Če se za sanke boriš s svojim podmladkom, pa se zgužvaj na zadnjo desko in se porini močno, močno, močno, tako, da bosta v hitrosti in norosti uživala ti in on-a. Začuti veter, ki ti piha okoli ušes, ko drviš navzdol, začuti adrenalin v svoji krvi in zavriskaj. Juhej!!!
Obleči si smučarske hlače, obuj dvojne nogavice in nepremočljive, seksi skibucke, na glavo si povezni »tasmešno« kapo, ki sameva v predalu, in se opremi z nepremočljivimi rokavicami. Brez skrbi se zdaj lahko vržeš v mehek puh in uživaš v njegovi nežnosti. Raztegni še noge in roke in naredi svoj angelski odtis, nato pa poliži snežinke, ki sedejo na tvoja lička. Hmmm, njihov okus je čisto nekaj posebnega, deviškega …
Kaj pa malo adrenalinske zabave za odrasle? Privošči si spust s sanmi ob baklah, spusti se po strmem hribu z veliko gumo ali pa se podaj na raziskovanje kočevskega gozda s motornimi sanmi. Ponudnikov malce bolj »odpiljenih« snežnih avantur je veliko in navadno je domišljija edina ovira. Zadnjič sem se v pogovoru s prijateljico spomnila tudi norosti, ki si jo lahko privoščimo na domačem parkirišču. Polaganje ovinkov z ročno? Poseben občutek je, ko čutiš, kako avto drsi, nato pa ga ujameš in izpelješ idealni ovinek. S to zabavno izkušnjo bo malce manj napet tudi spomin na vožnjo sredi snežnih zametov…
Naj te torej vremenska napoved danes zvečer razveseli. Svoje slabe spomine izkoristi kot lekcijo za to, kaj lahko tokrat narediš bolje. Obuj boljše čevlje ali s seboj vzemi rezervne, v službo se odpravi pol urice prej ali pa si morda privošči kar dopust presenečenja, namesto histerije pa se prepusti občutku in se ujemi v mirnost, ki jo sporoča narava.
Odpri oči in se igraj! Sneg je zakon!
