Ker obožujem raziskovanje talentov, za občinski časopis pripravljam prispevke, v katerih razkrivam zanimive potenciale, ki se skrivajo v moji občini. Tako sem pred dnevi spoznala tudi soseda Frenka Zupančiča, ki mi je pokazal, da lahko v svojih potencialih uživaš tudi pri sedemdesetih letih. V srce me je zadel s tablo sredi svojega vrta, na kateri piše: “Nekateri pravijo, da je raj tam nekje zgoraj, za vsak primer ga skušam ustvariti že tukaj.” Njegov zgled lahko služi kot inspiracija in motivacija mnogim, zato sem se odločila, da Frenkovo zgodbo delim tudi izven meja mojega kraja.
V današnjih časih le redko srečamo koga, ki lahko reče, da je raj našel že na tem svetu, a za Frenka Zupančiča iz Dolskega to ne drži. V majhni hišici na koncu ulice je našel vse, kar potrebuje, tam pa tudi ustvarja točno tako, kot mu to veleva srce. Včasih so njegovo hišo sovaščani poznali kot prijeten mini ZOO, v zadnjih letih pa družina postaja vedno bolj prepoznavna po svoji umetniški žilici.
Že na vhodu v hišo Zupančičevih se prične pravi tropski raj. Lično urejen vrt se bohoti v veličini najrazličnejših rastlin (Frenk pravi, da je naštel več kot 100 različnih sort dreves, grmovnic in trajnic), pozdravita pa nas dva prijazna kužka in živahno petje tropskih ptic, ki domujejo v prostornih kletkah po vsem vrtu. Frenk si je z ženo uredil domovanje v majhni hiški, pred vhodom katere za pravljični občutek skrbi čudovit ribnik, poln velikih rib. Pred njuno hiško stoji večja družinska hiša, v kateri sta pred leti odraščala sinova, danes pa se v njej velikokrat dobivajo tudi z že precej obsežno »četico« vnučkov.
V hiši je Frenk uredil tudi družinsko galerijo. Poleg velike ljubezni do živali in rastlin imajo namreč predvsem fantje v družini izjemen talent za umetnost. Frenk je svojo kreativnost izražal že kot majhen deček. Namesto, da bi se igral z vrstniki, je posedal ob kupu premoga in iz črnih koščkov oblikoval čudovite skulpture. Ker doma niso imeli veliko denarja in je lahko o pravem čopiču le sanjal, je za risanje uporabljal kar kurje pero, ki ga je za ta namen sam tudi ošilil. Njegova domišljija še danes nima meja. Iz navadne veje lahko ustvari čudovitega žerjava ali kakšnega drugega pisanega ptiča, iz listov, ki ostanejo pri ličkanju koruze oblikuje zanimive unikatne lučke, iz starega in zanemarjenega stolčka pa pravo umetnijo, ki se lepo poda tudi v prostore najbolj petičnih gospodičen.
Frek izhaja iz revne družine, skromno pa je bilo tudi njegovo življenje in čeprav svojega izjemnega talenta ni nikoli razvijal pod okriljem kakšnega mentorja, ga to ne ustavi, ko ga spodbudi njegov umetniški klic. Na stenah in stropu domače galerije skoraj ni več prostora za nove slike, ker galerijo krasijo tudi dela mlajšega sina in obeh vnučkov, pa je gneča še toliko večja. Frenk najraje ustvarja ponoči. V zadnjem času prebedi predvsem ob slikanju barvitih slik, na katerih nastajajo podobe iz Avstralije, kjer je pred kratkim že tretjič obiskal svojo svakinjo. Ker Frenk riše na les, so podobe Avstralije, ujete v njegov čopič, prava posebnost. Največ med njimi jih nastane kar v kratkem času od noči do jutra, ker navdiha ne zmanjka, pa ga žena že sprašuje kdaj bo kakšno dal tudi od doma.
Avstralija je Frenka popolnoma omrežila, ker mu je dala motivacijo za toliko najrazličnejših del, pa se je v občini dogovoril, da bo pripravil tudi razstavo v znanih Erbergovih paviljonih. Poleg slik, fotografij in primerkov avstralskega rastlinja, bo postavil pravi avstralski bar. Že danes vse podrobnosti natančno preučuje, vse potrebno pa bo, po vtisu sodeč, pripravljeno še veliko pred otvoritvijo razstave. Frenkova dela bodo tako razstavljena že četrtič. Vsakič znova so obiskovalci navdušeni nad idejno pestrostjo njegovih del, prevzema pa jih tudi medsebojno sodelovanje članov treh različnih generacij. Na zadnji razstavi, ki je potekala v aprilu lani so namreč poleg Frenka razstavljali še sin Marko in vnuka Nik ter Filip. Slednja imata le 10 in 15 let, a se njune slike lahko povsem enakopravno postavijo ob bok dedkovim.
Čeprav se Frenk aktivno ne ukvarja s prodajo svojih del, pa sem prepričana, da je njegova galerija prava zakladnica za vsakega ljubitelja notranjega dekorja. Ne le, da gre za izvirne unikate, iz skoraj vsakega dela tudi žarijo čudoviti barvni odtenki in mojstrski detajli, posebnost pa je še tridimenzionalni učinek slik. Platno namreč za Frenka marsikdaj predstavlja le ozadje, na katerega pa kasneje prilepi različne skulpture iz lesa, peska in kovine. V lično sliko je uokviril tudi spominke, ki jih je prinesel iz Avstralije. Iz puščavskega peska, posušenih rož in ostalih malih spominkov je oblikoval čudovito sliko, ki ima zanj prav poseben pomen. Čudoviti so tudi njegovi unikati iz lesa, od stolov, do kipov in vrtnih tabel, iz bambusovega debla pa je rokodelski umetnik oblikoval celo pravi didžeridu.
Frenk je živi dokaz za to, da je življenje zares lepo, če le poslušamo svoje srce in mu pustimo, da prosto izraža svoje talente. Z lastnimi rokami si je uspel oblikovati svoj mali raj, v podobnih vrednotah pa mu je uspelo vzgojiti tudi otroke in vnučke. Čeprav se morda zdi malo čudaško, da imaš na domačem vrtu mini živalski vrt z opico in zlato lisico, za hišo pašnik z emuji, na vhodu ribnik, obraščen z bambusom in ostalim rastlinjem, v dnevni sobi pa pravo galerijo, lahko rečem le, da mi je bilo zares v veselje spoznati soseda, ki pozna pravo skrivnost življenja – ljubezen, kreativnost in igrivost.
Kaj pa ti, znaš ustvariti svoj mali raj na zemlji? Če ti to še ne uspeva, se z veseljem pogovorim s teboj in ti pomagam narediti prvi korak. Piši mi na spela.kaurin@gmail.com in mi sporoči, kateri termin ti ustreza, da se dogovoriva za brezplačno informativno posvetovalnico. V tem času tudi poteka moje brezplačno spletno izobraževanje Ultimativni vodič kako biti mama z desetko. V njem ti razkrijem marsikatero skrivnost, ki ti lahko pomaga zgraditi tvoj družinski raj. Klikni in se prijavi, če se še nisi!
