Kot trenerka odličnosti vedno zagovarjam, da je pogoj za izpopolnjeno in uspešno življenje obvladovanje čustva hvaležnosti. Občutenje tega, zares visoko vibracijskega občutenja je tudi eden od najmočnejših rezultatov moje osebne transformacije. V času, ko sem še polno pritiskala na gas, sem to čustvo skorajda v celoti pohodila, namesto njega pa je bilo moje srce polno razočaranja, nezadovoljstva in občutka omejenosti. Namesto da bi bila hvaležna, da živim v svetu, kjer se prebuja narava, kjer ni vojn in kjer mi je na dosegu roke vsa prestižna tehnologija, sem v srcu čutila le globoko otožnost. Počutila sem se kot v ječi in sovražila sem svoj vsakdan.
Ko se počutiš tako zelo grozno, je izhod izjemno težek, ker v vesolju velja pravilo, da se med seboj privlačijo podobne energije, pa je še toliko bolj pomembno, da se z aktivnimi prijemi zavestno otresemo krča nezadovoljstva in slabe energije. Ključ za to je redno treniranje in prepoznavanje hvaležnosti. Ko se iskreno napolnimo s to energijo, se v celoti spremeni naše razpoloženje, posledično pa se izboljša tudi naša produktivnost in rezultati, ki jih ustvarjamo. Čeprav se nam mogoče v nekem trenutku ne zdi, da bi lahko bili iskreno hvaležna za to, kar imamo, pa je v resnici razlogov za hvaležnost vselej nešteto. Potrebno je le preusmeriti svoj pogled.
Slednje odlično uspeva tudi družini Hribernik, ki sem jo spoznala pred kratkim. Sin Benjamin se že od 12. leta bori z neozdravljivo živčno-mišično boleznijo, Friedrichovo ataksijo, njegov mlajši brat pa je zaradi iste bolezni umrl pri 20. letih. Kljub temu, da je njihova življenjska zgodba zares težka, njihovi izzivi pa tako izzivalni, da si njihovo težo le težko predstavljamo, pa tako starša Dušan in Nataša, kot tudi sam Beno prekipevajo od optimističnega pogleda na svet in hvaležnosti, ker jim je dan vsak dan življenja.
Zato, da se bomo vsi lažje opomnili na razloge za našo hvaležnost, delim zgodbo, ki je polna navdiha. Beno je poln optimizma, ki pa sta mu ga s svojim vzorom zagotovo predala prav herojska starša. Nataša je bila ob Benovem rojstvu stara le skromnih 19 let, čez tri leta pa je na svet prijokal še mlajši brat Blaž. Mlada družina se je kmalu srečala s prvimi zdravstvenimi izzivi, saj je Blaž podedoval anemijo srpastih celic, zaradi katere je imel oslabljen imunski sistem, otroške bolezni pa so ga tako velikokrat za dalj časa prikovale na posteljo. Ko je malce odrasel, se mu je imunski sistem izboljšal, kmalu pa je mama začela opažati, da nima najboljšega ravnotežja. Še preden je prestopil prag prvega razreda osnovne šole, so zdravniki potrdili genetsko bolezen, za katero je bil kmalu diagnosticiran tudi Beno. Zdravniki so razložili, da prav vsak od nas nosi delno okvarjene gene, nenavadna genetska kombinacija, ki jo je oblikovala Natašina in Dušanova ljubezen, pa je redkost, ki je močno zaznamovala življenje te srčne družine. Staršema se je svet ob novici obrnil na glavo, njuna neomajna ljubezen pa jima je omogočila, da sta pogumno preživela tudi najtežje trenutke. Dušan zase pravi, da je trden realist, izzivov pa se še danes loteva povsem premišljeno in z veliko mero praktičnosti. Oba fanta sta se srečala z operacijo hrbtenice, po kateri sta se morala preseliti na invalidski voziček, kljub temu pa sta jima starša želela omogočiti čim bolj normalno življenje. Vedno sta upoštevala njune želje in ju pogumno spustila »iz gnezda« v svet. Tako Blaž kot tudi Beno sta tako obiskovala srednjo šolo za invalidsko mladino v Kamniku, Beno pa je tudi v celoti doživel študentsko življenje na Fakulteti za ekonomijo v Ljubljani.
Družina je veliko časa preživela po bolnišnicah, na srečo pa sta si znala starša življenje organizirati tako, da sta bila lahko vedno zraven, ko sta ju sinova potrebovala. Nataša ima svoj frizerski salon v Vevčah, Dušan pa vozi manjši kamion, s katerim opravlja redne vožnje. Dopusta skorajda ne poznata, zato je enotedenski izlet na Ciper, kamor sta si želela Beno in Blaž, ostal še toliko bolj v spominu. Kljub omejitvam so na izletu nadvse uživali, od sopotnikov pa so prejeli številne pohvale za vzdržljivost, fleksibilnost in točnost.
Največji izziv pri Friedrichovi ataksiji je, da bolezen ves čas napreduje. Blaževa nenavadna kombinacija z anemijo srpastih celic je bila verjetno kriva, da se je z invalidskim vozičkom srečal že v zelo mladih letih, bolezen pa je tudi napredovala in družina se je morala soočiti še s tragično izgubo, ko je bil mlajši sin star komaj 20 let. Dušan mi je z iskrico v očeh pokazal fotografijo mladega bojevnika, skoraj nedotaknjena pa je ostala tudi njegova sobica, v kateri stene krasi čudovita slika dveh delfinov. Bratova smrt je močno prizadela tudi Benjamina, a je morda tudi to krivo, da je v življenje zagrizel še z večjo odločnostjo. Redno trenira s svojim osebnim trenerjem, trikrat na teden pa še plava in tako skrbi za dobro kondicijo svojega telesa. Pred le nekaj dnevi se je pogumno odpravil tudi v svet. Čisto sam si je z vztrajnim pisanjem omogočil bivanje na Dunaju, kjer bo kar pol leta sodeloval v programu Evropske prostovoljne službe. Živel bo v študentskem domu, na srečo pa bo imel fitnes studio v neposredni bližini. Nove izkušnje se Beno nadvse veseli, njegova velika želja pa je, da bi lahko čim več potoval in spoznaval tuje dežele. Starša ga pri tem povsem podpirata, za čas, ko bo v Sloveniji, pa sta mu za vstop v samostojnost kupila tudi stanovanje v Ljubljani, kamor se bo vselil po prihodu z Dunaja. Samostojnost je tisto, česar si Benjamin najbolj želi. V preteklem mesecu so družini z veliko humanitarno akcijo pomagali tudi moji soobčani, Beno pa jim je v zahvalo zapisal kratek stavek, ki nam vsem lahko ostane v opomin: »Nobena stvar človeka ne naredi srečnejšega, kot njegova lastna pozitivna dejanja in misel, da je naredil najboljše.«
Benjaminu želim, da bi lahko še dolgo poročal o svojih uspehih, Nataši in Dušanu, da bi s ponosom v srcu spremljala svojega pogumnega sina, vsem nam staršem, ki imamo zdrave otroke, pa da bi se lahko z veliko mero hvaležnosti vsak dan opomnili na srečo, ki jo imamo.
Če kljub zgornji zgodbi v srcu težko začutiš iskreno hvaležnost ali pa bi rad-a izvedela več o sistematičnem treniranju tega čustva, izkoristi mojo brezplačno informativno posvetovalnico. Klikni in si rezerviraj svoj termin ali pa mi piši na spela.kaurin@superti.si.
